Medicinski svet je zelo organski in se nenehno spreminja. Znanost se izboljšuje in bolje razumemo vzroke in zdravljenje bolezni. Kar so pred 100 leti zdravili s kokainom in pijavkami, je zdaj mogoče zdraviti z antibiotiki ali nesteroidnimi protivnetnimi zdravili. Svet duševnega zdravja je zelo podoben. Kar smo včasih imeli za "noro", je mogoče bolje razumeti, bolje obravnavati in še manj stigmatizirati. In včasih stvari, ki smo jih imeli za motnje, v resnici sploh niso bile težave.
10. Nostalgija
Zdelo se je, da vso pop kulturo napaja nostalgija, ta občutek sentimentalne topline in navezanosti na stvari iz naše preteklosti. Ne glede na to, ali gre samo za dobo ali za posebne stvari, kot so filmi in glasba, dejansko prinaša tudi veliko denarja. Samo poglejte, kako oddaje, kot je Stranger Things, zapakirajo svoje zgodbe z njim, in retro igralni sistemi povzročajo veliko navdušenja. Ljudje radi ljubijo tisto, kar so imeli radi.
Že v 17. stoletju so nostalgijo opisovali kot duševno motnjo, za katero so značilni izkoreninjenost, razdrobljeni stiki in izolacija, razočaranje in odtujenost. Kar v toliko besedah zveni kot osamljenost.
Ime izvira iz grških izrazov za "vrnitev domov" (nostos) in "bolečino" (algos). Trpeči so veljali za manične z melanholijo. To je veljalo za vojake ali otroke, ki so bili poslani v vas, ali za vse, ki so bili zdoma in so se želeli vrniti. Nekateri so se celo pretvarjali v upanju, da jih bodo poslali domov.
Simptomi so segali od občutkov melanholije do vnetja možganov. Nekaj časa je veljalo, da je to posledica kosti nostalgije. Zdravljenje je lahko segalo od odvajanja od tega, po čemer je pacient nostalgičen, do veliko manj nežno zvenečega spodbujanja k "bolečini in grozi" in nato sramu.
9. Homoseksualnost
Za mlajše generacije je morda presenečenje, da je homoseksualnost dolga leta veljala za duševno motnjo. Pa ne samo v smislu nestrpnosti, da obstajajo ljudje, ki imajo predsodke do same ideje o istospolnosti, ampak s strokovnega vidika. Strokovnjaki za duševno zdravje po vsem svetu so jo dolgo imeli za legitimno duševno motnjo in je bila do leta 1973 vključena v Diagnostični in statistični priročnik ali DSM Ameriškega psihiatričnega združenja. To je priročnik, ki navaja in podrobno opisuje vse priznane duševne motnje. Šele leta 1990 jo je Svetovna zdravstvena organizacija črtala s seznama duševnih motenj.
Nekateri so na homoseksualnost gledali kot na fazo na poti v heteroseksualnost, v kateri so nezreli večinoma obtičali. Drugi so mislili, da je to morda povzročila nekakšna intrauterina okvara ali izpostavljenost nekemu patogenu. Drugo prepričanje je, da imajo homoseksualci preprosto možgane nasprotnega spola, zaradi česar jih privlači »napačen« spol.
Preizkušena so bila številna zdravila, nekatera veliko bolj grozljiva od drugih. Stvari, kot je hipnoza, so se umaknile konverzijski terapiji in uporabi okrepitev, s katerimi so homoseksualci prepričali, da niso geji. Druge bolj agresivne in krute metode so vključevale terapijo z elektrošoki in lobotomijo. Neki zdravnik je kastriral homoseksualce in jim nato presadil "ravne testise".
8. Počasna shizofrenija
Večina ljudi vsaj na kratko ve, kaj je shizofrenija. Na žalost je to eden od pogojev, ki ga večina ljudi pogosto povezuje z idejo, da so "nori". To se lahko kaže kot blodnje, vidne in slušne halucinacije, vedenjske težave, neorganizirano razmišljanje itd. To lahko močno omeji ali celo uniči sposobnost nekoga, da deluje. Vendar pa morda manj poznate shizofrenijo nizke stopnje.
Počasna shizofrenija je bila najpogosteje diagnosticirana v Sovjetski zvezi in je bila manj legitimna duševna bolezen in bolj politično orodje. Predstavljajte si, da zdravnik presodi, da imate shizofrenijo in ste zato nevarni zase in za druge. Morate se zdraviti ali ostati v zdravstveni ustanovi. Morda vas je zelo strah, kaj to pomeni. Morda vas bo zamikalo, da bi se branili, češ da nimate simptomov. No, nizka stopnja shizofrenije je zaobšla to obrambo. To je zdravnikom omogočilo, da so ugotovili, da trenutno zagotovo nimate simptomov, vendar se lahko pojavijo pozneje. Bolje te ozdraviti ali zapreti takoj. To je bil priročen način, da se znebijo ljudi, ki so tistim na oblasti ustvarjali politične težave.
Žrtve diagnoz so bile med drugim podvržene bolečemu zdravljenju brez anestezije ali celo v inzulinski komi.
7. Ameriška nervoza
Čeprav se sliši, kot da bi se dobro ujemala s sodobno družbo, ameriška živčnost ne velja več za resnično stanje, čeprav je izraz obstajal že leta 1881, ko je George Miller Beard napisal knjigo, v kateri jo je podrobno razložil.
Beard je verjel, da ima Amerika edinstven nabor bolezni, ki jih v drugih državah ni bilo. Njegova karakterizacija ameriške živčnosti je vključevala stvari, kot so dovzetnost za droge, seneni nahod, zobno gnilobo, prezgodnjo plešavost, sladkorno bolezen in celo neprimerljivo lepoto ameriških žensk, med mnogimi, mnogimi, številnimi drugimi stvarmi.
Bird, ki je bil očitno dokaj slaven nevrolog, je identificiral številne vzroke, med njimi okoljske in družbene dejavnike, kot so znanost, telegraf in parni stroji. Krivi tudi povečano duševno aktivnost žensk. Vse to skupaj je preobremenilo človekov um in ga popeljalo v temo ameriške nervoze.
6. Zavist na penis
Težko bi našli bolj kontroverzno osebnost v zgodovini duševnega zdravja kot je Sigmund Freud. Ustvaril je celotno področje psihoanalize in nedvomno hitro razvil celoten koncept psihiatrije in zdravljenja duševnih motenj, pri tem pa delal napake.
Po Freudu ima skoraj vsak vidik človeške psihologije spolno podlago, ženske pa so na nižji strani stvari. Ženske so trpele zaradi zavisti glede penisa, ker so želele biti moški. Ta čuden splošni pogled je oblikoval skoraj vsa njegova mnenja o ženskah, ki po njegovem mnenju niso bile nič drugega kot manjvredni moški.
Freud je verjel, da se zavist do penisa kaže v ženskah, ki so si v mladosti želele lastnega očeta, nato pa kasneje moške otroke, ker je bilo to najbližje lastnemu penisu. Te dni velja, da celotna premisa ni nič drugega kot neumnost.
5. Transspolnost
Po podatkih Svetovne zdravstvene organizacije leta 2019 transspolnost ni več obravnavana kot duševna bolezen. Jasno je, da se transspolne osebe še vedno srečujejo s številnimi ovirami in marsikje tudi s popolnim zavračanjem, vendar jih večina strokovnjakov na področju duševnega zdravja na svetu nima več za duševno bolne. Namesto tega je bil ponovno razvrščen kot problem, povezan z neskladnostjo spola, kar je v bistvu vztrajno neskladje med vašim dodeljenim spolom in vašo izkušnjo spola.
Pod temi pogoji WHO še vedno priznava, da lahko transspolna oseba potrebuje določeno zdravstveno oskrbo, vendar sploh ne trpi zaradi kakršnega koli zdravstvenega stanja. Sprememba je začela veljati v začetku leta 2023, nova klasifikacija pa bi lahko omejila nekatere stigme, s katerimi se soočajo transspolne osebe, in ponudila dodatne vire zdravstvene oskrbe.
4. Katastrofalna shizofrenija
Druga različica shizofrenije, ki je prav tako veljala za neobstoječo, a je bila nekaj časa funkcionalna diagnoza. Kaj se torej mora zgoditi, da shizofrenija postane katastrofa?
Stanje je na splošno opredeljeno kot zelo huda shizofrenija. To vključuje akutni začetek motnje in "napredovanje v hudo kronično psihozo brez remisije." Torej je hiter in drzen in zdi se, da ne izgine. Imenuje se tudi "shizokarija", kar povzroči "hitro poslabšanje osebnosti".
Končni rezultat je bila demenca, ki se je pojavila v dveh ali treh letih po začetni diagnozi. Na podlagi zdravnikovih opažanj se je to najpogosteje pojavilo pri bolnikih v poznih najstniških letih in zgodnjih dvajsetih.
Diagnoza je padla v nemilost in se na splošno šteje le za akutni pojav shizofrenije, ki se verjetno ne bo odzvala na zdravljenje.
3. Newyorkitis
Obstaja dolga zgodovina duševnih bolezni, ki so predmet šal, včasih zlobnih in včasih malo bolj strpnih. Zdelo se je, da so bile nekatere bolezni skoraj v celoti odpisane kot šale, kasneje pa so se pojavili nekateri dokazi, da so jih ljudje jemali precej resno, vendar se zdi, da je to v primeru Newyorkitisa.
V zgodnjih 1900-ih je bil New Yorkitis živčna bolezen, ki je prizadela Newyorčane. Čeprav se sliši ironično, to ljudem ni preprečilo, da bi ponudili zdravljenje zanj. Lahko bi šel v YMCA leta 1908. Kot je dejal eden od sodelujočih zdravnikov, so uporabili "neposredno psihologijo, ki je bila uporabljena neposredno v nenormalnih razmerah mestnega poslovnega in družbenega življenja."
Dr. John H. Girdner je napisal celotno knjigo o tej temi, očaran nad stanjem, za katerega je verjel, da je edinstveno za vse Newyorčane. Povedal je, da je veliko ljudi v mestu živelo umetno življenje, ves hrup, pehanje za denarjem, visoke zgradbe in vse, kar je veljalo za del te newyorške izkušnje, je vžgalo v mislih, telesu in duši ljudi.
Zdravniki so poslali paciente v New Jersey, da bi vzeli hidroterapevtske kopeli kot zdravilo za stanje, ki je očitno povzročilo kratkovidnost (zaradi vseh visokih zgradb), draženje ušes (zaradi hrupa) in degeneracijo mišic skupaj s pohlepom in egocentrizmom.
2. Histerija
Histerija sega v drugo stoletje pr. n. št. in v veliki meri velja za duševno bolezen, ki velja samo za ženske, čeprav je vredno omeniti, da je na neki točki nekdo dejansko skoval tudi moško histerijo. Pri ženskah je bila histerija fizično stanje, ne duševno. Nekoč je bilo pravzaprav demonološko, kolikor je vredno. Do leta 1980 je bil naveden v DSM.
Starodavna zdravila so segala od več seksa do manj seksa, zelišč in celo ognja. Včasih so na poroko gledali kot na način, da se stvari popravijo. Nekoč so za to krivili tavajočo maternico, nato pa je Freud predstavil idejo, da gre za duševno stanje, ki ga povzročata travma in potlačenost.Če tradicionalna zdravljenja tega stanja niso pomagala, je bila predlagana ideja o masaži maternice. To je vključevalo, kot morda sumite, masažo maternice. To se je razvilo iz tehnike, ki je bila najprej razvita za zdravljenje analnega prolapsa in je vključevala dokaj invazivno ročno stimulacijo. Klinike so dnevno sprejele več kot 100 bolnikov.
1. Drapetomanija (suženjska bolezen)
Prva ladja s sužnji je priplula v Ameriko leta 1619 in naslednjih 246 let, do sprejetja 13. amandmaja, je bilo suženjstvo popolnoma zakonito. Sužnji takrat niso veljali za ljudi, a to ni preprečilo nekaterim retardiranim zdravnikom, da bi jih poskušali hkrati obravnavati kot ljudi in se nato obnašati, kot da so nekako zlomljeni, ker nočejo biti sužnji. To je bilo predvsem delo Samuela A. Cartwrighta.
Cartwright je bil zdravnik in je verjel, da je moral vsak suženj, ki je poskušal pobegniti iz suženjstva, imeti kakšno bolezen. Stanje je poimenoval drapetomanija, lastniki sužnjev pa so ga lahko pozdravili tako, da so sužnje pretepli ali jim odrezali prste na nogah.
Dolžine, do katerih je šel Cartwright, da bi upravičil suženjstvo z znanstvenega vidika, so po današnjih standardih šokantne. Z medicinskega vidika je trdil, da suženj ne more biti srečen, če ni suženj, ter da ima nezrel živčni sistem in majhne možgane.
Vse to je spodbudilo propagando, ki so jo širili lastniki sužnjev, da imajo sužnji dejansko korist od svojega položaja in da lastniki sužnjev svojim sužnjem v bistvu delajo uslugo.
Ostavit Komentarij